Dehidracija pomeni pomanjkanje vode v telesu in se zelo hitro pokaže s težavami kot so suha usta, zmanjšana sposobnost zbranosti, glavobol, utrujenost, splošno slabo počutje in tudi navzven – koža je suha, brez leska in izgublja prožnost. Pomanjkanje vode je za telo bolj kritično kot pomanjkanje drugih hranil, saj izguba vode za več kot 15 % telesne teže lahko povzroči smrt. Pomembno je vedeti, da občutek žeje ni pravi kazalnik za dehidracijo telesa. Pozorni moramo biti na vse prej navedene znake, ki nastopijo že v primeru lažje dehidracije. Vodo imejmo ves čas v naši bližini, da nas bo sama spomnila nase in jo bomo tako dovolj pogosto pili čez ves dan.

Dojenčki imajo posebne zahteve glede vnosa vode zaradi naslednjih razlogov:

• njihova telesa vsebujejo večji delež vode kot telesa odraslih
• imajo večjo razmerje med površino kože in prostornino telesa
• izločajo bolj razredčen urin zaradi nezrelosti ledvic
• še ne znajo izraziti, da so žejni.

Še posebej je potrebno biti pozoren na zadosten vnos vode v primeru driske, bruhanja oziroma povišane telesne temperature. V teh primerih zelo hitro pride do dehidracije, ki ima lahko resne posledice za zdravje dojenčkov.
Dojeni otroci dobijo praviloma dovolj tekočine preko materinega mleka. Dodatni vnos tekočine je potreben pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami in kasneje, ko se že uvaja gosta hrana.
Za dojenčke od rojstva do 4 mesecev se po smernicah Nemškega združenja za prehrano dnevno priporoča 130 mL/kg telesne mase oziroma 620 ml/dan, v starosti 4 do 12 mesecev pa 110 ml/kg oziroma 400 mL/dan s pijačami in 500 mL/dan s trdno hrano.

Otroci prav tako sodijo v rizično skupino za dehidracijo, niso pa tako ranljivi kot dojenčki. Ker so stalno v gibanju, morajo dnevno nadomestiti veliko vode. Pomembno je, da ves dan uživajo z vodo bogata živila in pijejo dovolj tekočin. Mlajši so otroci, več vode na kg telesne mase potrebujejo. Za otroke v starosti od 1 do 4 leta velja, da bi naj vnesli skupaj s pijačami in trdno hrano okrog 95 mL/kg telesne mase dnevno, medtem ko znaša ta vrednost le še 40 mL/kg telesne mase pri otrocih v starosti od 13 do 15 let. V vročih dneh je lahko pri športu ali igri potreba otroka po vodi dvakrat večja kot običajno. Številne raziskave kažejo, da se umske sposobnosti opazno zmanjšajo pri premajhnem vnosu tekočine.

Vnos tekočine je še posebej pomemben za vse tiste, ki se ukvarjajo s športom. Pri normalnih telesnih aktivnostih z znojenjem izgubimo do enega litra vode dnevno, ob intenzivni telesni aktivnosti ali pri visokih zunanjih temperaturah pa lahko izgubimo tudi več kot liter samo v eni uri:

• tek na 100 m: 0,1 L
• tenis – 90 minut: 2,0 L
• nogomet – 90 minut: 3,0 L
• tek na 42 km – maraton: 4,6 L
  

Vso to izgubljeno vodo je seveda potrebno čim prej nadomestiti, ker se drugače njeno pomanjkanje hitro pokaže kot slabša funkcionalnost. Velik upad sposobnosti je opaziti že pri izgubi vode 1-2 % telesne mase, zaradi izgube vode do 2,5 % telesne mase se lahko zmanjša sposobnost celo za 45 %.
Z znojenjem pa se seveda ne izgublja samo voda, ampak tudi mineralne snovi oz. elektroliti, ki jih je potrebno nujno nadomestiti. Naravne mineralne vode so odlična izbira za nadomestitev obojega, mineralnih snovi in vode.

V času nosečnosti se poveča potreba po vodi, vendar mnogo bodočih mamic premalo pije. Pitje zadostne količine vode je še posebej pomembno v prvem trimesečju, ko se večina nosečnic srečuje s slabostjo in bruhanjem. Pomanjkanje vode v teh primerih zelo hitro vodi do dehidracije, ki se kaže kot slabše počutje, povečana nervoznost in razdražljivost, oslabljena psihična in telesna moč ter povečana možnost zaprtja.
V drugem in tretjem trimesečju se poveča potreba po vodi zaradi dveh razlogov, povečevanje telesne mase nosečnice in otroka v maternici, katerega delež vode znaša nekje okrog 90 % njegove mase. V času nosečnosti se zato priporoča dnevno vnesti 2 L do 3L tekočine, porazdeljeno na manjše količine tekom celega dneva.
V času dojenja mora telo mamice proizvesti okrog 700 mL mleka, zato je zelo pomemben zadosten vnos vode tekom celega dneva.

V zrelem življenjskem obdobju znaša vsebnost vode v telesu le še 50 %. Poleg tega starejši kot smo, bolj izgubljamo občutek za žejo. Zaradi tega je potrebno, da preprečimo dehidracijo, načrtno popiti zadostne količine vode čez dan – ne glede na to, ali čutimo žejo ali ne. V primeru premajhnega vnosa vode v telo se njene rezerve še prej izčrpajo kot v mlajših letih in tako je onemogočeno izločanje odpadnih snovi iz telesa, kar obremenjuje ledvice in vpliva na porušenje elektrolitskega ravnovesja. Posledično se pojavi pasivnost, zmanjšata storilnost in sposobnost koncentracije ter zunanji znaki kot so uvela koža.
Po priporočilih Nemškega združenja za prehrano potrebujejo starostniki starejši od 65 let dnevno 30 mL tekočine na kg telesne mase. Tako bi moral 70-letni moški s telesno maso okrog 80 kg popiti dnevno 2,4 L tekočine.