Naravna mineralna voda se streže v originalni embalaži, da se ohrani njena naravna čistost in organoleptične lastnosti. Maksimalni užitek ob pitju naravne mineralne vode dosežemo le z izbiro ustreznega kozarca, pri čemer velja, da naj bo debelina stene kozarca čim tanjša. Za gazirane naravne mineralne niso primerni kozarci večjih volumnov, ampak ožji kozarci, ki bolje "zadržujejo" mehurčke ogljikovega dioksida.

Razni dodatki kot so kocke ledu in rezina limone pri serviranju naravnih mineralnih vod niso priporočljivi, kajti oboje odvzema specifični okus in lastnosti naravnih mineralnih vod. Če dodamo rezino limone, postane moteč faktor njena aroma in vsebnost kisline, ki v kombinaciji z naravno mineralno vodo postaneta prevladujoči, kocka ledu pa razredči naravno mineralno vodo in obenem zniža njeno temperaturo. Somelierji namreč priporočajo postrežbo naravnih mineralnih vod med 8 in 10 °C.

Kot aperitiv se priporoča naravna mineralna voda z višjo vsebnostjo mehurčkov ogljikovega dioksida, ki poživi krvni obtok. K lahki predjedi, kot npr. testenine ali solata, je primernejša naravna mineralna voda z manj mineralnih snovi in ogljikovega dioksida, ki ne prekriva arome. Podobno je pri kremnih juhah, kjer se priporočajo vode brez ogljikovega dioksida. Kombinacija maščobe in ogljikovega dioksida povzroča namreč nastanek kovinskega priokusa.

Pri močno začinjenih mesnih jedeh strokovnjaki priporočajo bogato mineralizirane naravne mineralne vode z manj ogljikovega dioksida, ki podpira intenzivni okus. Podobno je pri serviranju ribjih specialitet.

Naravna mineralna voda stimulira okušalne brbončice in tako se lahko naš jezik občutljivejše odzove na kakovost in različnost okusov ter arom. Zaradi tega je tudi odličen spremljevalec kozarčka vina. Ne samo, da nadomešča izgubljeno tekočino, na poseben način izpostavi lastnosti vina. Podoben učinek ima tudi pri viskiju in ostalih žganih pijačah.