Pogosta vprašanja

Embalirane vode

  1. Kaj sodi v kategorijo embaliranih vod na slovenskem trgu?

    Na slovenskem trgu ločujemo štiri tipe embaliranih vod in sicer:

    • naravna mineralna voda
    • izvirska voda
    • namizna voda
    • pitna voda
  2. Kako popularne so embalirane vode v Sloveniji in drugod?

    Če je bilo pred nekaj desetletji skoraj nepredstavljivo, da bi v Sloveniji v trgovinah kupovali embalirano vodo oz. si jo naročali v gostinskih lokalih, je danes to nekaj čisto vsakdanjega.

    Prodaja embaliranih vod se tako po svetu kot doma povečuje. Potrošnja in proizvodnja embaliranih vod se je v državah EU v letih od 2002 do 2007 povečala za 18 % in je v letu 2007 znašala 51,6 milijard litrov. V Sloveniji beležimo v navedenih letih porast potrošnje in proizvodnje za 9 %, iz 103,4 mio L v letu 2002 na 112,8 mio L v letu 2007, pri čemer so izvzete embalirane vode večjih volumskih enot, več kot 10 L.

  3. Kaj je vzrok vedno večji "popularnosti" embaliranih, predvsem naravnih mineralnih vod?

    Uživanje embaliranih vod dobiva čedalje večje razsežnosti. Na eni strani zaradi večjega zavedanja o onesnaženosti življenjskega okolja in posledično vpliva na kakovost pitne oziroma vodovodne vode, na drugi strani pa čedalje boljša osveščenost o zdravi prehrani in večja skrb za zdravje.

    Naravne mineralne vode so logična izbira: ustrezajo najstrožjim standardom znotraj kategorije embaliranih vod ter so odlična kombinacija vode ter raztopljenih mineralnih snovi z mehurčki ogljikovega dioksida ali brez.

  4. Kaj dela naravno mineralno vodo "elitno" znotraj kategorije embaliranih vod?

    Povsod po svetu so naravne mineralne vode najvišje pozicionirane, saj izvirajo iz podzemnih globin, ki so zaščitena pred onesnaženjem, zagotovljena je prvobitna čistost, stalna naravna vsebnost mineralnih snovi, nadzirana kakovost, razni postopki z namenom izboljšanja kemijske oziroma mikrobiološke slike niso dovoljeni in je od pristojnega ministrstva tudi uradno priznana. Slednje pa za izvirske vode ni potrebno, poleg tega se določeni parametri pri izvirskih vodah podrejajo Pravilniku o pitnih vodah, medtem ko so naravne mineralne v celoti podrejene Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004, 75/2005). Pri namiznih vodah je dovoljeno mešanje različnih tipov vod ter dodajanje različnih snovi.

  5. Kdo in kako nadzira kakovost embaliranih vod v Sloveniji?

    Potrebno je poudariti, da gre pri vseh vrstah embaliranih vod za živila, zato sodijo pod stalni nadzor ustreznih državnih organov. Vprašanje embaliranih vod urejata Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004, 75/2005) ter Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 92/2006).

    Za naravne mineralne vode veljajo najstrožji kriteriji oziroma zakonski predpisi v kategoriji embaliranih vod glede kakovosti vode in obremenitev z nevarnimi snovmi. Vsako naravno mineralno vodo v prometu mora predhodno priznati Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi naslednjih kriterijev: geološki in hidrogeološki, fizikalni in fizikalno-kemijski, senzorični, kemijski in mikrobiološki.

    Nadzor nad kakovostjo in skladnostjo naravne mineralne vode, ki je že v prometu, se zagotavlja s kontinuiranim spremljanjem parametrov naravne mineralne vode s strani proizvajalca in s strani pooblaščenih organizacij – Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto in Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.

  6. Kako pravilno skladiščiti embalirane vode?

    Embalirane vode je potrebno hraniti v temnem, hladnem (sobna temperatura) in suhem prostoru, proč od kemijskih sredstev kot so čistila, bencin, barve, … Zavarovati jo je potrebno pred direktno sončno svetlobo.

  7. Kaj je PET?

    PET (polietilentereftalat) je polimer, ki se na veliko uporablja v namene pakiranja oziroma embaliranja, še posebej v industriji pijač. Je odlična zamenjava za druge materiale (steklo, kovina) in odlična izbira znotraj plastičnih materialov: polietilen, polipropilen, stiren, polikarbonat… Je lahek material z veliko prosojnostjo in zadostno neprepustnostjo za pline, tako da je primeren tudi za embaliranje gaziranih vod oziroma pijač. Se da zlahka reciklirati in tako ponovno uporabiti za namene polnjenja.

    Pri sežigu PET ne nastajajo nobeni škodljivi plini, saj pri pravilni temperaturi segrevanja razpade v ogljikov dioksid in vodo.

  8. Steklo ali PET, to je zdaj vprašanje?

    Še pred 20 leti je bilo steklo nedvomno tisto, ki je prevladovalo v vrsti embalaže embaliranih vod, predvsem naravnih mineralnih vod. Zaradi vsestranske priročnosti in zahtev sodobnega potrošnika so bili proizvajalci embaliranih vod prisiljeni za embaliranje vse bolj uporabljati polimerne materiale, danes se od le-teh največ uporablja polietilentereftalat oziroma PET. V letu 2006 je znašal v državah EU delež embaliranih vod napolnjenih v PET embalaži 83,2 %, za primerjavo v letu 2001, ko je ta odstotek znašal 71,2 %. V zadnjem času je bil razvoj PET tehnologije osredotočen na izboljšave materiala glede prepustnosti za pline ter njegove termične stabilnosti. Ravno zaradi izgub ogljikovega dioksida v naravnih mineralnih vodah skozi PET plastenko imajo naravne mineralne vode v PET embalaži krajši rok uporabnosti od tistih v stekleni embalaži.

    Na drugi strani je steklo kemijsko zelo inertno (ni migracij snovi iz stekla v proizvod in tudi obratno ne) in tako nima vpliva na kakovost in okus napolnjene vode. Steklena embalaža je relativno enostavna obvladljiva v procesu vračanja oziroma ponovne uporabe, saj prenese visoke temperature (85 °C) in obdelavo s kemijskimi sredstvi. Slabost steklene embalaže je v njeni lomljivosti in teži, ki povečuje transportne stroške.

    Pri nepovratni PET embalaži je proizvodni proces prijaznejši naravi (odpade proces pranja) ter tudi delovnemu osebju v polnilnici (zmanjšan ropot, čistejša proizvodnja – ni loma steklenic). Zaradi lahkosti PET embalaže se zmanjšajo transportni stroški. PET material se da zlahka reciklirati in uporabiti na različnih področjih (gradbeništvo, tekstilna industrija,…) ali kot sestavni del granulata za izdelavo PET predoblike oziroma plastenke.

  9. Ali plastična embalaža lahko povzroči določen priokus?

    Nekateri manj kakovostni polimerni materiali lahko v določenih okoliščinah pustijo določen priokus, še posebej, če embalirana voda ni ustrezno skladiščena.

    V primeru najpogosteje uporabljenega PET materiala se lahko iz plastenke sprošča acetaldehid, vendar v zelo majhnih količinah, cca 0,02 mg/L. V primerjavi z vsebnostjo acetaldehida v drugih živilih (ribe 2,5 mg/kg, hruške 7 mg/kg, rdeče vino 7 - 116 mg/L, kis 20 – 1060 mg/L) in ocenjenim celokupnim dnevnim vnosom acetaldehida preko živil (50 do 200 mg) naravne mineralne vode pomembno ne prispevajo/doprinesejo k dnevnemu vnosu.

  10. Je boljša voda iz pipe ali embalirana?

    To je vprašanje, ki si ga pogosto zastavimo prebivalci v razvitih deželah.
    Zagotovo je cenejša tista iz pipe, ampak čedalje pogosteje je ta voda zaradi človekovega malomarnega ravnanja z okoljem oporečna. Žal postaja realnost tudi na slovenskih tleh, da vode iz pipe na nekaterih področjih ni več možno piti.
    Po navedbah Inštituta RS za varovanje zdravja, ki med drugim nadzorujejo pitno vodo iz vodovodov, imamo v Sloveniji registriranih okrog 1000 vodovodov, veliko od teh je majhnih, torej takšnih, ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev. Voda v majhnih vodovodih je pogosto slabša in mikrobiološko neustrezna. V povprečju je namreč kar vsak drugi vzorec vode iz manjših vodovodov mikrobiološko neustrezen. Poleg tega so vodovodne vode pogoste onesnažene s pesticidi, nitrati in drugimi škodljivimi snovmi, saj je varovanje vodnih virov daleč od zadovoljivega.

    Pogosto težave povzročajo tudi zastareli vodovodi iz neustreznih materialov, iz katerih se lahko sproščajo škodljive substance.

    Poleg tega so pri vodi iz pipe oziroma vodovodni vodi dovoljeni razni postopki obdelave surove vode, tako na fizikalni način kot z dodajanjem kemijskih sredstev za dezinfekcijo, pri čemer nastajajo mnoge škodljive spojine. Ti postopki poslabšajo organoleptične lastnosti pitne vode, v pitno vodo pa lahko vnesejo zdravju škodljive snovi, ki se jih pri kontroli pitne vode ne preverja.

Mineralne vode

  1. Kako nastane naravna mineralna voda?

    Z nastankom naravne mineralne vode so neposredno povezane njene lastnosti, ki jih taka voda ima. Kljub mogočim velikim medsebojnim različnostim predvsem glede kemijskih lastnosti se vse naravne mineralne vode v klasičnem pomenu besede lahko skladajo v eni skupni značilnosti, tj. visoka vsebnost mineralnih snovi, ki je navadno veliko višja od tistih v običajnih pitnih vodah. V preteklosti se je sicer kot naravna mineralna voda pojmovala voda, v kateri je bila vsebnost raztopljenih snovi večja kot 1000 mg/L, po današnji zakonodaji pa lahko imajo naravne mineralne vode tudi nižjo vsebnost mineralnih snovi.

    Nastanek naravnih mineralnih voda je v prvi vrsti odvisen od več geoloških pogojev, značilnosti in od petrografskih lastnosti kamnin. Ob izpolnjenih vseh ugodnih pogojih za nastanek mineralnih voda pa je bistvena hitrost oziroma počasnost pretakanja te vode v globinah njenega nastajanja. Pretakanje mora biti čim počasnejše, da je voda lahko dovolj stoletij v stiku s kamnino. Najpomembnejši so torej hidrogeološki in hidrogeokemijski pogoji ter razmere naravnega sistema. Visok tlak in dolga časovna doba pretakanja vode v podzemlju sta ključna dejavnika za nastanek naravne mineralne vode. Prave naravne mineralne vode so namreč zelo stare.

  2. Na etiketah je zapisano "naravna mineralna voda". Ali obstaja tudi nenaravna?

    V Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004, 75/2005) so definirane mnoge zahteve, ki jih mora izpolnjevati voda, da jo lahko poimenujemo in tržimo kot naravno mineralno vodo. Z označbo "naravna mineralna voda" se poudarja dejstvo, da je voda naravnega izvora, se polni na izviru in da ni industrijsko proizvedena. Tudi mineralne snovi, ki jih naravna mineralna voda vsebuje, so prisotne na "naraven način", pridobljene na poti skozi podzemne plasti kamnin.

  3. A je mogoče proizvajati naravno mineralno vodo?

    To ni mogoče. Obstajajo sicer naprave, ki omogočajo dodajanje ogljikovega dioksida vodovodni vodi, toda vodovodna voda in ogljikov dioksid ne dajeta naravne mineralne vode. Ogljikov dioksid namreč ni edina oziroma karakteristična lastnost naravnih mineralnih vod.

    Naravna mineralna voda je proizvod narave, ki nastaja skozi dolg proces, odlikuje pa jo njena čistost oziroma neoporečnost že na samem izvoru. Poleg tega ima lahko določene ugodne učinke (prehrambno-fiziološke) za zdravje, ki izhajajo iz vsebnosti makro- in mikromineralov.

    Z dodajanjem ogljikovega dioksida ne moremo vodovodni vodi dati niti naravne čistosti niti prehrambno-fizioloških učinkov.

  4. Kaj dela naravno mineralno vodo "elitno" znotraj kategorije embaliranih vod?

    Povsod po svetu so naravne mineralne vode najvišje pozicionirane, saj izvirajo iz podzemnih globin, ki so zaščitena pred onesnaženjem, zagotovljena je prvobitna čistost, stalna naravna vsebnost mineralnih snovi, nadzirana kakovost, razni postopki z namenom izboljšanja kemijske oziroma mikrobiološke slike niso dovoljeni in je od pristojnega ministrstva tudi uradno priznana. Slednje pa za izvirske vode ni potrebno, poleg tega se določeni parametri pri izvirskih vodah podrejajo Pravilniku o pitnih vodah, medtem ko so naravne mineralne v celoti podrejene Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004, 75/2005). Pri namiznih vodah je dovoljeno mešanje različnih tipov vod ter dodajanje različnih snovi.

  5. Kaj loči naravno mineralno vodo od vodovodne vode?

    Naravne mineralne vode morajo biti mikrobiološko in kemijsko neoporečne oziroma ustrezne že na svojem izvoru. Dovoljeni so le nekateri fizikalni postopki obdelave, kot npr. odstranjevanje naravno prisotnih neobstojnih železovih in žveplovih spojin s postopkom filtracije in odvzemanje/dodajanje ogljikovega dioksida.

    Nasprotno pa so pri vodovodni vodi dovoljeni razni postopki obdelave surove vode, tako na fizikalni način kot z dodajanjem kemijskih sredstev za dezinfekcijo, pri čemer nastajajo mnoge škodljive spojine. Viri vodovodne vode so namreč praviloma zelo blizu površine zemlje, ponekod so to celo površinske vode in kot take niso zaščitene pred zunanjim onesnaženjem z zemeljskimi plastmi, kot je to v primeru naravne mineralne vode.

    Naravne mineralne vode praviloma vsebujejo dosti višje vsebnosti življenjsko pomembnih mineralnih snovi kot vodovodne vode.

  6. Od kod mineralne snovi v naravni mineralni vodi?

    Naravne mineralne vode nastajajo skozi stoletja in tisočletja v globinah nekaj sto in celo tisoč metrov. Voda v stiku s kamninami ter pod vplivom visoke temperature in tlaka raztaplja kamnine ter se tako bogati z mineralnimi snovmi. Na množino teh snovi oziroma stopnjo mineralizacije vplivajo v glavnem narava kamnin, čas zadrževanja vode v podzemlju, temperatura, tlak in globina vodnih poti. Raztapljanje je intenzivnejše v prisotnosti ogljikovega dioksida.

  7. Od kod ogljikov dioksid v naravni mineralni vodi?

    Naravne mineralne vode iz Radenske vsebujejo lastni ogljikov dioksid, kar pomeni, da je le-ta naravnega izvora in da izhaja iz zemeljskih globin – tako kot naravna mineralna voda, s katero prihaja na površje.

    Izotopske meritve kažejo na več izvorov ogljikovega dioksida v zemeljski notranjosti:

    • kot posledica magmatskih presnov, to je ti. vulkanski ali juvenilni CO2,
    • pri razpadu karbonatov,
    • razkroj organskih snovi.
  8. Ali naziv naravna mineralna voda pomeni, da vsebuje mehurčke ogljikovega dioksida?

    Absolutno ne! Naravna mineralna voda je lahko tudi tiha oziroma negazirana. Vsebnost mehurčkov ogljikovega dioksida je v povezavi z vsebnostjo mineralnih snovi. Negazirane vode praviloma vsebujejo nižjo vsebnost raztopljenih mineralnih snovi, gazirane pa višjo.

  9. Kakšen je pomen mehurčkov ogljikovega dioksida v naravnih mineralnih vodah?

    Mehurčki ogljikovega dioksida v naravnih mineralnih vodah imajo številne pomembnejše funkcije kot le to, da delujejo poživljajoče. Med drugim skrbijo za to, da raztopljene mineralne snovi v naravni mineralni vodi ostajajo v topni obliki in so tako lažje dostopne za človekov organizem.

    Primerjava med naravno mineralno vodo z mehurčki ogljikovega dioksida in brez je pokazala, da je v primeru prisotnosti ogljikovega dioksida povečana prepustnost celičnih membran in tako pospešen prenos mineralnih snovi v telo.

    Ogljikov dioksid v ustih očisti okušalne brbončice, pospešuje prekrvavitev in stimulira izločanje sline ter tako osvobaja usta od neželenih ostankov hrane, ki pospešujejo nastanek zobne gnilobe. Posledično se naš jezik občutljivejše odzove na različnost in kakovost okusov hrane.

    Posebej pa je treba poudariti, da vse naravne mineralne vode iz Radenske vsebujejo lastni ogljikov dioksid, kar pomeni, da je le-ta naravnega izvora in da izhaja iz zemeljskih globin – tako kot naravna mineralna voda, s katero prihaja na površje.

  10. Kaj odlikuje naravno mineralno vodo Radenska Classic?

    Radensko Classic odlikujejo bogata vsebnost in odlična kombinacija raztopljenih mineralnih snovi ter naravni mehurčki ogljikovega dioksida.

    Prva steklenica je bila napolnjena v Radencih že leta 1869, v začetku 20. stoletja je bila ekskluzivna voda cesarskega dvora na Dunaju in papeškega dvora v Vatikanu. Bila je tudi uradna voda olimpijskih iger v Sarajevu in uradna voda EU med slovenskim predsedovanjem. Danes je znana na vseh kontinentih.

    Z uživanjem Radenske Classic – zaradi njene sestave – oskrbimo telo s pravo mero mineralnih snovi, še posebej zaradi višje vsebnosti kalcija in magnezija. Radenska Classic je naravna mineralna voda z lastnim ogljikovim dioksidom, kar pomeni, da je naravnega izvora in da izhaja iz zemeljskih globin – tako kot naravna mineralna voda.

    Radenska Classic se priporoča za odžejanje na splošno, pa tudi za nadomeščanje izgubljene tekočine in mineralnih snovi po fizičnem naporu ter med športnimi in rekreativnimi dejavnostmi.

  11. Kaj odlikuje naravno mineralno vodo Radenska Light?

    Naravna mineralna voda Radenska Light je bogata z mineralnimi snovmi in ima manj mehurčkov ogljikovega dioksida kot Radenska Classic. Torej za tiste, za katere je prijetno in osvežujoče ščemenje mehurčkov moteče.

    Zaradi harmoničnega ravnovesja raztopljenih mineralnih snovi in nižje vsebnosti ogljikovega dioksida je zelo primerna za odžejanje in nadomeščanje izgubljenih mineralnih snovi. Priporočljiva je za športnike in rekreativce tudi med samo vadbo, ne samo po njej.

  12. Kaj odlikuje naravno mineralno vodo Radenska Naturelle?

    Radenska Naturelle je v prvi vrsti posebna zaradi starosti, saj je nastala že pred 12.000 leti. Ves ta čas je globoko pod zemljo ostala nedotaknjena in neoskrunjena.

    Sodi med negazirane naravne mineralne vode z nizko vsebnostjo natrija. Sestava pomembnih mineralnih snovi je idealna; vodi daje harmoničen in zaokrožen okus. Zato jo priporočamo ob vseh priložnostih, športnih aktivnostih ali kadar se želimo le preprosto odžejati in osvežiti. Tako lahka in okusna je priporočljiva tudi za otroke.

    Zaradi svojevrstnih lastnosti izstopa iz družine naravnih mineralnih vod iz Radenske tudi po zunanjem videzu, in sicer s svojo roza barvo, ki je v tujini znana sopomenka za kakovostne negazirane naravne mineralne vode.

    Radenska Naturelle je bila odlično uvrščena na mednarodnem ocenjevanju Monde Selection Brussel 2008, kjer smo prejeli najvišjo mogočo nagrado, tj. medaljo grand gold, na kar smo še posebej ponosni.

  13. Izbira naravnih mineralnih vod je velika. Za katero naj se odločimo?

    Ponudba naravnih mineralnih vod oziroma embaliranih vod je resnično velika. Naravne mineralne vode se razlikujejo med seboj po vsebnosti mineralnih snovi kot tudi po vsebnosti ogljikovega dioksida, kar je odvisno od vrste dejavnikov globoko pod zemljo, kjer nastaja naravna mineralna voda. Vsaka naravna mineralna voda ima tako edinstveni in nezamenljiv okus.

    Na etiketi naravne mineralne vode so navedene poglavitne sestavine posamezne naravne mineralne vode. Pogoste so tudi označbe, kot "višja vsebnost kalcija", "višja vsebnost magnezija", ki olajšajo izbor med množico naravnih mineralnih vod.

  14. Ali je upravičeno odsvetovanje uživanje naravnih mineralnih vod zaradi vsebnosti soli oziroma natrija in posledično vpliva na krvni tlak?

    Večina argumentov, s katerimi skušajo prikazati škodljivost večje koncentracije natrijevih ionov v naravnih mineralnih vodah, temelji na neupravičeni predpostavki, da so vsi natrijevi ioni vezani v kuhinjsko sol oziroma natrijev klorid. Razpoložljivi natrij se namreč bolj pogosto veže s hidrogenkarbonatnim ionom kot s kloridnim ionom. Pa poglejmo situacijo Radenska Classic, ki vsebuje 400 mg/L natrija in 44 mg/L klorida. Če predpostavimo, da se ves klorid iz naravne mineralne vode Radenska Classic veže z natrijem, bi znašala vsebnost natrijevega klorida oziroma soli v 1 L Radenska Classic 72,5 mg. Za primerjavo podajamo rezultate testa vsebnosti soli v slovenskem kruhu, ki ga je izvedel Inštitut za varovanje zdravje v povezavi z Zvezo potrošnikov Slovenije in kateri so pokazali, da vsebuje 100 g kruha v povprečju 1500 mg soli oziroma natrijevega klorida. Z 1 L naravne mineralne vode Radenska Classic zaužijemo torej 20 krat manj soli kot z enim bolj debelim kosom kruha. Poleg tega je 72,5 mg zelo nizka vsebnost v primerjavi s priporočenim dnevnim vnosom soli pod 6000 mg, ki ga priporočajo strokovnjaki za preprečevanje hipertenzije oz. povišanega krvnega tlaka.

  15. Kako Radenska skrbi za svoje vodne vire in okolje?

    V Radenski se zavedamo, da smo močno odvisni od neokrnjenosti narave oziroma razpoložljivih vodnih virov. Naravne mineralne vode iz Radenske osvajajo srca potrošnikov doma in po svetu že celih 140 let. Tudi v tem je dokaz, da z našimi viri vse od začetka ravnamo odgovorno in v skladu z naravnimi zakonitostmi.

    Zaradi lažjega obvladovanja okoljske problematike smo uvedli standard ISO 14001:2004, katerega skladnost preverjamo preko notranjih in zunanjih presoj.
    Stalno spremljamo in izpolnjujemo zahteve veljavnih zakonodajnih in drugih obvezujočih zahtev in smernic vezanih na okoljske in druge vidike dejavnosti podjetja ter vključujemo te zahteve v svoje procese v okviru ekonomskih možnosti.

    Prizadevamo si za čim racionalnejšo rabo vseh surovin, materialov in energentov, ter na drugi strani zmanjšujemo količino odpadnih snovi oziroma emisij. Stremimo za tem, da v proizvodnji uporabljamo sodobne tehnologije, ki imajo čim manjše vplive na okolje.